Performancing Metrics

Čuječnost- mindfulness, zen vsakdanjega trenutka

Celostni terapevtski pristop

hipnoza, samohipnoza, PEAT in DP4, kvantna transmisija, bioterapija, meditacije, slikanje avre, tečaji osebnega razvoja in samopomoči


Čuječnost- mindfulness, zen vsakdanjega trenutka



cujecnost mindfulness

Čuječnost (angleški prevod te besede je mindfulness) je poskus približati posamezniku razumevanje sebe in sedanjega trenutka na preprost in naraven način. Izvor te prakse izhaja iz starega budističnega koncepta izpred 2600 let. Buddha je svojim učencem priporočal to prakso. Lahko rečemo, da je čuječnost sodobno razširjena in popularna oblika »dela na sebi« s prevladujočim pridihom vzhodnjaškega pogleda na svet.

Kar lahko zagotovo rečemo je, da ti v tem trenutku obstajaš in se zavedaš. Občutek, da obstajaš in se zavedaš je tvoja stalnica, edina resnica, ki je očitna in je ne more nič spremeniti. Če bereš te besede, se začni zavedati tega, ki to bere. Mislim, v polnem pomenu te besede. Malce počakaj z branjem in se zavej samega sebe v tem trenutku. Bodi pozoren samo nase. Ničesar ne zanikaj ali spremeni, temveč dovoli, da se vsega zavedaš (okolice, zvokov, občutkov telesa, vonja, okusa...različnih misli, čustev, telesnih senzacij...) Vse okoli nas se spreminja tako ali drugače. Umetnost sedanjega trenutka ima namero, da vklopi našo pozornost in naše čute. Preko čutil zaznavamo različne informacije in vtise, ki jih naši možgani in kasneje um interpretirajo. Interpretacija pa je pogojena z vtisi v umu, ki so lahko prijetni ali manj prijetni, nekateri tudi nevtralni. Ko vklopimo vsa čutila in jih zavestno zaznamo, se um začne umirjati...in že smo bližje svoji pravi nepogojeni naravi. Z opazovanjem sebe v sedanjem trenutku se um postopoma umiri, sprosti in pripravi na nove aktivnosti. Umetnost čuječnosti je, da, ko uma ne potrebuješ, ga daš enostavno na stran in mu dovoliš, da počiva...ti pa samo delaš...enostavno postaneš delo, počitek, akcija...brez delavca...

Čuječnost se je v zadnjem desetletju dodobra uveljavila kot zelo koristna metoda, tako v različnih medijih, popularnih psiholoških knjigah in nenazadnje tudi v psihoterapevtski praksi. Je enostavna, varna in naravna metoda, katere se lahko vsakdo nauči.

V zadnjem desetletju je bilo narejeno veliko poglobljenih raziskav o koristih, ki jih prinaša praksa čuječnosti. Prakso čuječnosti vpeljujejo tudi številna podjetja, ki vidijo v tem veliko koristi za svoje zaposlene in seveda za podjetje. Zaposleni, ki ne pozna pretiranega stresa, je konstruktiven in zdravo kreativen, lahko veliko pripomore k uspešnosti nekega podjetja ali družbe. Čuječnost je naravno stanje posameznika in ko smo v svojem naravnem stanju smo sproščeni, osredotočeni, razumevajoči in spontani. Vse je tako kot mora biti, v tem trenutku.

Čuječnosti se nekateri naučijo s knjig. Vsekakor pa je priporočljivo najti osebo, ki vam lahko zadevo praktično pokaže, vas pravilno usmeri in vam pomaga pri praktičnem učenju. Potrebno je vedeti, da vsaka oseba potrebuje nekoliko drugačen pristop, ki je prilagojen posamezniku ali skupini. V terapevtski praksi zajema prakticiranje in učenje čuječnosti posebno mesto. Vedno me osreči, ko nekoga učim prakticiranja čuječnosti in ima od tega koristi. Vsakomur lahko prakso čuječnosti samo toplo priporočam.

 

Koristi, ki jih prinaša prakticiranje čuječnosti:

- zmanjša pretiran stres in različna tesnobna občutja

- umirja um in pomaga pri harmonizaciji obeh možganskih polovic

- pomaga k aktivni regeneraciji telesa, uma in duha

- omogoča večjo uspešnost in osredotočenost v življenju

- izboljša notranja počutja in občutke

- lažja predelava nakopičenih negativnih čustev

- zelo pomaga pri sprejemanju samega sebe

- omogoča lažji pretok življenjske energije in dvigne obrambno odpornost telesa

- dvigne nivo različnih hormonskih procesov v telesu (samoregulacija)

- izboljša kvaliteto medsebojnih odnosov (družinskih, partnerskih, poslovnih...)...

 


Čuječnost v vsakdanjem trenutku

Učenec: »Kako naj živim polno in razsvetljeno v tem trenutku?«

Učitelj: »Tako, da ješ in spiš.«

Učenec: »Toda učitelj, vsak je in spi?!«

Učitelj: »To je res, samo skoraj nobeden res ne je ko je, in spi ko spi...«