Performancing Metrics

Sugestibilnost in hipnoza- Slohipnoterapija

Celostni terapevtski pristop

hipnoza, samohipnoza, PEAT in DP4, kvantna transmisija, bioterapija, meditacije, slikanje avre, tečaji osebnega razvoja in samopomoči

Hipnoza in sugestibilnost

Hipnoza in posameznikova dojemljivost na delovanje hipnoze Kakšna je razlika med posamezniki, ki gredo lahko v hipnotično stanje in ostalimi, ki jim gre to težje ?

S tem vprašanjem se je ukvarjala raziskava Univerze v Standfordu, ki je pokazala sledeče rezultate. Ta raziskava je uporabila podatke, ki so bili zbrani s funkcionalno in strukturalno magnetno resonanco v poizkusu, da se spremlja aktivnost možganov, ki je povezana z izvršilno nalogo in pozornostjo in kako se le ta odziva pri posameznikih, ki gredo težko v samo stanje sprostitve, oziroma hipnoze.

Profesor dr. David Spiegel, glavni avtor študije, ocenjuje, da približno 25% ljudi ne more biti hipnotiziranih . Posameznikova hipnotična dojemljivost ni povezana z neko posebno lastnostjo, temveč se mora po Spieglovih besedah, nekaj dogajati v samih možganih. Hipnoza deluje s spremembo aktivnosti v delih možganov povezanih z usmerjeno pozornostjo in ta raziskava je pokazala nove podrobnosti v delovanju možganov med samo hipnozo.

sugestibilnost

Za potrebe te raziskave so dr. Spiegel in njegovi kolegi z univerze izvedli funkcionalno in strukturalno magnetno resonanco možganov pri 12 odraslih osebah z visoko hipnotično sugestibilnostjo in pri 12 odraslih z nizko sugestibilnostjo.


Znanstveniki so opazovali tri različne mreže v možganih:
  • predel, ki se koristi, ko so možgani v stanju mirovanja
  • mreža izvršne kontrole, ki je pomembna pri odločitvah
  • mreža interesa, ki je pomembna v razlikovanju prioritete pomembnosti

Rezultati študije so pokazali zanimive rezultate.

Obe skupine ljudi so imele aktivo prvo mrežo ( ko so možgani v stanju mirovanja). Subjekti iz prve skupine (visoka sugestibilnost) so pokazali večjo aktivacijo med deli mreže za izvršno kontrolo in mrežo interesov. V možganih skupine oseb z visoko sugestibilnostjo se zdi, da se levi dorzolateralni prerontalni korteks, področje možganov za izvršno kontrolo, aktivira skupaj s prednjim dorzalnim cingularnim kotreksom, ki je del mreže interesov in igra vlogo v fokusiranju same pozornosti. Pri osebah z nizko sugestibilnostjo te povezave ni bilo zaznati, oziroma je bila zelo majhna.

Dr. Spigel in njegovi sodelavci so bili zelo zadovoljni, da so v sami raziskavi našli nekaj tako jasnega in poudari: »Možgani so komplicirano orodje, ljudje so komplicirani in bilo je presenečenje za vse nas dobiti tako jasno prepoznavo v dogajanju v možganih.«

Iz študije se je potrdilo, da je hipnotična sugestibilnost manj odvisna od posameznikove osebnosti, temveč gre bolj za kognitivne aktivnosti in za nevronske povezave v samih možganih.

Naslednji korak dr.Spiegla in njegove ekipe bo dodatno raziskati kako se različne funkcionalne mreže spreminjajo med samo hipnozo.