Intenziv Gnoze in razsvetljenja

Končni cilj večine duhovnih praks in učenj je samospoznanje, prebuditev, nekateri temu pravijo tudi »razsvetljenje«. Sama beseda »razsvetljenje« ni najbolje izbrana, ker v sebi vključuje možnost transcendentalne izkušnje, ki jo je potrebno na novo pridobiti – kot da je v tem trenutku še nimamo.

Pa vendarle je Direktna Izkušnja Resnice, ki jo dosežemo na Intenzivu Gnoze, ves čas prisotna v posamezniku. To je najbolj normalno in naravno stanje za človeka. Med tem naravnim stanjem (našim resničnim jazom) in med pretirano identifikacijo s fizičnim telesom, čustvi in osebami je naš ego – naš um.

Ko posameznik globoko izkusi ta svet, ko se mu določene stvari rušijo in išče odgovore, pride do vprašanj: Kdo sem jaz? Kaj je življenje? Kaj je smisel? Zakaj sem zbolel/la? Zakaj nisem srečen/na? Zakaj sem sam/sama?

Nekateri poizkušajo preusmeriti pozornost na »pozitivne stvari«, drugi iščejo odgovore v knjigah, tretji pri zdravilcih in jasnovidcih, četrti pri učiteljih in avtoritetah. Iskanje je pogosto usmerjeno v zunanji svet – v okoliščine, ki bi se morale zgoditi, da bi se “končno počutili bolje”.

Večino stvari, ki jih doživljamo in občutimo, niso “naše” v svojem bistvu, temveč so produkt našega uma in čustev. Pretirana identifikacija z elementi osebnosti nam onemogoča videti življenje tako, kot v resnici je: “Jaz sem pameten… jaz sem depresiven… jaz sem bolan… jaz imam problem…”

“New age” gibanje temelji na veri v osebnost. Ukvarja se z osebnostno rastjo, izboljševanjem življenjskih zgodb, močjo misli in kreiranjem želenega življenja. A ključni problem je pogosto prav ta “jaz”. Vir problema ne more razrešiti problema.

V različnih tradicijah se to imenuje različno: v budizmu nirvana, v zenu kensho/satori, v jogi samadhi, v krščanstvu prebujenje … v Intenzivu Gnoze pa direktna izkušnja resnice.

V nekem trenutku Intenziva se mentalni in čustveni elementi uma spraznijo. V tem stanju je možno doživeti resnično naravo.

Za razumevanje zgodovine Intenziva Gnoze moramo do Charlesa Bernerja, tvorca Intenziva Razsvetljenja (1968). Prišel je na idejo, da združi komunikacijo in meditacijo. Opazil je, da zahodni človek potrebuje več komunikacije – zato je v proces vpletel diadno komunikacijo.

Živorad Mihajlović Slavinski se je udeležil prvega Intenziva Razsvetljenja leta 1979 v Londonu. Leto kasneje je v centru Charlesa Bernerja v Kaliforniji doživel prvo Direktno Izkušnjo Resnice. Kasneje je v dogovoru z Bernerjem prišlo do sprememb razlage in pristopa, kar je povečalo uspešnost procesa in ga tudi skrajšalo.

Slavinski je nato razvil alternativno tehniko (z razumevanjem dualnosti), kar je še dodatno povečalo učinkovitost in skrajšalo čas procesa.

Dolgo časa je veljalo, da lahko samo s skupinskim Intenzivom Gnoze doživimo direktno izkušnjo resnice. Skupinska dinamika omogoča, da se energija procesa močno poglobi.

Danes pa je mogoče, da tudi posameznik doživi direktno izkušnjo resnice brez prisotnosti skupine. Z metodami spiritualne tehnologije (DP4, PEAT) je mogoče dosegati podobna stanja – tu nastopi vloga voditelja, ki posameznika s prilagojenimi vprašanji vodi korak za korakom do izkušnje.

V individualnem Intenzivu so uporabljeni integrativni pristopi (Charles Berner, Živorad Mihajlović Slavinski, Ramana Maharshi, Nisargadatta, kvantna psihologija – Stephen Wolinsky …). To pomeni, da se orodja prilagodijo iskalcu in stopnji njegovega procesa.